Pomladi se vsi veselimo, kajne? Odvrgli bomo lahko težke bunde in spet polno zadihali na prijetnem soncu. A dejstvo je, da je nekaj ljudi, ki pomladne dni pričakajo s strahom: vsi tisti, ki imajo težave s pomladnimi alergijami. Pomladne alergije so pogosta težava, pojavljajo pa se zaradi cvetnega prahu, ki sproži alergijski odziv v telesu in naslednje simptome: smrkanje, kihanje, kašljanje in srbeče oči. Morda ste pomislili, da bi vam lahko preživljanje časa ob morju pomagalo, saj je tam alergenov manj, a to ne drži popolnoma. Preverili smo, kako je z alergijami v hrvaški Dalmaciji.
Kaj pomladne alergije povzroča v Dalmaciji?
Da bi bil cvetni prah določene rastline označen za alergen, morajo biti izpolnjeni trije bistveni pogoji. Rastlina se mora opraševati z vetrom, proizvajati mora velike količine cvetnega prahu, poleg tega pa mora imeti ta alergene lastnosti.
Cvetni prah z alergenimi lastnostmi ima po svetu manj kot sto rastlin, na območju Dalmacije pa jih je 13 – večina jih spada v skupino zelo do zelo alergenih rastlin. Na Dalmatinskem območju tako lahko najdemo cvetni prah cipres, krišine in oljk ob obali in na otokih, v zaledju pa predvsem cvetni prah trave in ambrozije.
V pozni zimi ali zgodnji pomladi težave povzročajo predvsem cipresa, krišina in bor, nato sledijo cvetoče oljke in trava. Konec poletja in v začetku jeseni pa največ težav povzroča ambrozija – plevel, ki je prisoten predvsem tam, kjer so neobdelana polja.
Glede na te podatke lahko načrtujete svoj dopust in se izognete tistim mesecem, ko cvetijo rastline, katerih cvetni prah pri vas povzroča težave.
Podrobnosti o alergenih rastlinah v Dalmaciji
Cipresa: Najpogostejši sta dve vrsti, ki povzročata pomladne alergije: vednozelena in arizonska cipresa. Prva ima tanke in valjaste poganjke, z luskastimi topimi, temno zelenimi listi, storži so okrogli, oleseneli, sprva svetlo zeleni nato rjavi. Arizonska cipresa pa ima stožčasto krošnjo, poganjki, ki so nekoliko bolj debeli kot pri vednozeleni cipresi, pa močno štrlijo v vse smeri. Listi so modrozeleni, prišiljeni in imajo obliko luske. Storži so modrikasto rjavi, s kaveljčastimi grbicami. Ciprese cvetijo pozimi: pelodna zrna arizonske ciprese so v zraku januarja in februarja, vedno zelene ciprese pa v februarju in v marcu.
Krišina: Krišina spada med koprivovke. Najdemo jo ob hišah, starih zidovih in gozdnih obronkih, kjer se rada razrašča. Je gosto porasla z nežgočimi laski. Listi so premenjalno razvrščeni, suličasti do jajčastosuličasti, dolgopecljati, celorobi, proti vrhu koničasti. Cvetovi enospolni, drobni, zelenkasti ali rdečkasti, zgoščeni v sedeča, klobčasta, zalistna socvetja. Plod je orešek.
Cvetovi oljke: Oljka cveti v maju in prvi polovici junija. Oprašuje se z vetrom. Pogosto je mogoče videti velike oblake cvetnega prahu, ki se zadržujejo nad nasadi oljk.
Kaj storiti, če vas alergija doletela nepripravljene?
Če ste alergik, vam je gotovo znano, kako postopati, če vas doleti alergijska reakcija. Pomladne alergije in simptome, kot so kihanje in smrkanje, najbrž preganjate z zdravili (antihistaminiki), srbeče oči pa z ustreznimi kapljicami proti alergijam.
A če ste se ravno znašli na Hrvaškem in ste brez svojih zdravil, vam ni treba skrbeti. Za prvo pomoč pri težavah z očmi lahko uporabite običajne kapljice za oči, npr. Thealoz DUO – kapljice s povezave so dostopne brez recepta v večini hrvaških lekarn. Gre pravzaprav za umetne solze, ki pomagajo izprati alergene z oči in tako nekoliko omilijo srbenje, solzenje in rdeče oči.
Tudi sicer je na Hrvaškem mogoče kupiti antihistaminike za pomladne alergije v lekarnah brez recepta, tako da vam glede tega ni treba skrbeti.
Če pa ste morda vseeno v dvomih, kaj pomenijo vaši simptomi, vam svetujemo, da se poučite, kako razlikovati med alergijo, prehladom, gripo in covidom. Dokončno sodbo o tem, kaj vas je doletelo, bo seveda dal zdravnik, a poznati primerjavo simptomov vsekakor ne more škoditi.
Veliko lahko v boju proti alergiji naredite sami
Gotovo veste, da je glavni nasvet, ki ga boste dobili v boju proti alergiji, ta, da se je treba alergenom izogibati. To je lažje reči kot storiti, ko ste na dopustu, saj gotovo želite uživati na svežem zraku ob morju.
Svetujemo vam, da se zunaj ne zadržujete ob jutrih, saj je takrat cvetnega prahu največ. Ostanite raje v zaprtih prostorih, sploh kadar zunaj piha in je zrak suh. Dobro je tudi vedeti, da je v ozračju najmanj cvetnega prahu po dežju, saj ga ta izpere iz ozračja. Sicer pa preverjajte, kakšna je koncentracija cvetnega prahu v zraku na ustreznih spletnih straneh.
Pametno je tudi, da po vsakem sprehodu slečete in operete oblačila, ki ste jih nosili zunaj, čevlje pa pustite pred vhodnimi vrati. Oprhajte se, da cvetni prah sperete s telesa in predvsem las. Svetujemo pa tudi, da svojih oblačil ne sušite zunaj, da se ne bi navzela cvetnega prahu, ampak raje uporabite sušilni stroj.
V kritičnem obdobju, ko je v zraku največ alergenov, ki vam povzročajo težave, tudi čim manj zračite svoje bivališče, da cvetnega prahu ne spustite v notranje prostore. Priporočljivo je, da okna odprete pozno zvečer oziroma ponoči, ko se koncentracija cvetnega prahu v zraku nekoliko zmanjša. V stanovanje seveda nikar ne nosite sveže nabranega cvetja ali drevesnih vej. Za še več nasvetov obiščite spletno stran Moje-oko, kjer najdete veliko nasvetov za samopomoč, tudi intervju z Ivanom iz Hrvaške in reševanju tezav s senenim nahodom oz. peludna groznica, ki se težava imenuje na Hrvaškem.
Kako se prehranjevati, da boste omilili simptome pomladnih alergij
Kot pri vsaki zdravstveni težavi lahko tudi pri alergijah precej pomaga, če se prehranjujete zdravo. Če boste na svoj jedilnik dodali določena živila, boste morda omilili simptome, kot so izcedek iz nosu in solzenje oči. Alergijski odziv v telesu je pravzaprav vnetni odziv, zato je podpora imunskemu sistemu prava odločitev, če se želite boriti proti nadležnim simptomom. Na seznamu je kar nekaj takih živil, ki rastejo ali jih je moč dobiti predvsem v Sredozemlju.
Agrumi: agrumi so bogati z vitaminom C, ki je znan po tem, da lahko skrajša prehlad. Koristi tudi vsem tistim, ki jih mučijo pomladne alergije, kar so pokazale tudi študije. V času pomladnih alergij si privoščite čim več z vitaminom C bogatih agrumov, npr. pomaranč, grenivk in limon.
Paradižnik: Tudi paradižnik je bogat vir vitamina C, saj en srednje velik vsebuje kar 26 % dnevnih potreb po vitaminu C. Poleg tega je v paradižniku tudi likopen, še en antioksidant, ki pomaga v boju proti sistemskemu vnetju. Telo ga bolje absorbira kuhanega, zato si le privoščite razne paradižnikove omake.
Mastne ribe: Nekatere raziskave so dognale, da bi lahko omega 3 maščobne kisline nudile podporo telesu v boju proti alergijam. Višja raven EPK v krvi naj bi kazala na manjše tveganje občutljivosti na alergene. Poleg tega naj bi pomagala pri širjenju dihalnih poti, kar je seveda blagodejno pri alergijah.