Z gibanjem pripomoremo k razvoju otroškega telesa, usklajevanju motorike in v povezovanju posameznih telesnih ter športnih dejavnosti se urijo njegove gibalne spretnosti. POMEN GIBALNE AKTIVNOSTI PRI OTROCIH z ustreznim spodbujanjem otroka v družini in kasneje v šoli pozitivno vplivamo na otrokov življenjski slog in ga s tem opremimo za vsa samostojna ter dejavna obvladovanja preizkušenj, stresov, obremenitev, tudi za kasnejša obdobja življenja.
Kakšen je vpliv na aktivnost?
Gibalna aktivnost, ki je redna, prilagojena posamezniku ter njemu primerno intenzivna, ima velik vpliv na zdravo rast, vzdrževanje primerne telesne in mišične mase ter razvoj srčno-žilnega, skeletno-mišičnega in metaboličnega sistema. Skupaj s hrano je redna gibalna dejavnost dolgoročna naložba za zdravje v starosti in dokazano preprečuje ali vsaj upočasni razvoj številnih bolezni modernega časa. Lahko se tudi odločimo za obravnavo nevrofizioterapije, ampak je vsekakor bolje poskrbeti preventivno.
Kaj dosežemo z aktivnostjo?
Gibalna aktivnost pa ni pomembna samo zaradi vpliva na človeško telo in razvijanja otrokovih sposobnosti, temveč tudi za otrokovo socializacijo. Z gibalno aktivnostjo se pri otroku razvija tudi:
- domišljija,
- vztrajnost,
- intelektualnost,
- nauči se povezovati posamezne vaje v celoto ter
- se navaja na red in disciplino.
Otrok, bi se naj največ naučil v obdobju zgodnjega otroštva (prvo triletje osnovne šole). Pomanjkanje ali odsotnost gibalne aktivnosti v vzgoji odraščajočega otroka kasneje ni mogoče v celoti nadomestiti, saj v kasnejših obdobjih pride do manjšega vpliva dojemanja in dozorevanja za napredovanje rasti. Velikokrat se starši ukvarjajo z posledicami mlajše dobe v kateri je bil otrok dokaj statičen in mu je potem dostikrat potrebno pomagati z terapijami senzorne integracije.
Kako otroka spodbuditi k aktivnosti?
Senzorna integracija je otroku zelo prijazne terapija saj preko igre doživlja neko veselje. Prav zato moramo v obdobju zgodnjega otroštva poskrbeti za otrokov optimalni razvoj gibalnih sposobnosti, ki jih pridobi z našim načrtnim in sistematičnim posredovanjem osnovnih gibalnih znanj. V nasprotnem primeru bo potrebno poiskati kakšno dejavnost, ki bo otroka navdušila in bo na takšen način osvojil dodatne aktivnosti.
Kakšen je vpliv današnjega časa na razvoj otrok?
Včasih so bili otroci v predšolskem in šolskem obdobju bolj gibalno aktivni, kot so danes. Zaradi tega je v porastu veliko število otrok s slabo telesno držo in obolenji dihal. Vzrok za to je vse bolj sedeč način življenja, saj so otroci že v vrtcu in predvsem v šoli izpostavljeni enostranskim obremenitvam ter sedenju pri opravljanju različnih statičnih aktivnosti.
Kakšna so priporočila za aktivnost?
Novejša okvirna priporočila za gibalno aktivnost otrok in mladostnikov (od 6 do 18 let), oblikovana s strani strokovnjakov, priporočajo, da je za normalen razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov priporočljivo minimalno 60 minut vsakodnevne gibalne aktivnosti, ki bi dosegala srednjo do visoko intenzivnost.
Pomembno vlogo pri gibalnih aktivnostih imajo tudi stopala. Stopalo deluje kot funkcionalna enota, njegova osnovna funkcija pa je prenos teže na podlago in premikanje telesa po njej – hoja.
Vrste stopalnih lokov
V času razvoja se pri stopalu razvijejo trije stopalni loki. Stopalne loke razdelimo na
- prečni stopalni lok,
- medialni vzdolžni stopalni lok in
- lateralni vzdolžni stopalni lok.
Kadar pride do izgube medialnega vzdolžnega loka stopala, pri čemer se ta del stopala približa tlom in vzpostavi stik s tlemi, se pojavi pogosta deformacija stopala imenovana pes planus oz. plosko stopalo. Delimo ga na fleksibilno in rigidno plosko stopalo. Kadar pride do deformacije stopala pri odraslih po zaključeni rasti kosti pa ga imenujemo pridobljeno plosko stopalo.
Kako poteka raziskava aktivnosti?
Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv treniranja atletike na agilnost in statično posturalno stabilnost. Ter vpliv treniranja atletike na pogostost prisotnosti ploskih stopal v primerjavi s športno neaktivnimi otroki. V naši raziskavi je sodelovalo 42 otrok, od tega 21 otrok, starih od 6 do 8 let, ki trenirajo atletiko in 21 otrok, starih od 6 do 8 let, ki so športno neaktivni. Testiranje je potekalo s pomočjo dveh motoričnih testov imenovanih BESS test (Balance error scoring system) s katerim smo ocenjevali ravnotežje in kontrolo telesa. T-test s katerim ocenjujemo agilnost oziroma sposobnost spremembe smeri gibanja, hitrost in kontrolo telesa v prostoru. Prav tako smo ocenili prisotnost ploskih stopal, s pomočjo podoskopa. V primeru kasnejše fizioterapije smo dogovarjali sproti kaj bi bilo smiselno uporabiti.
Kakšne so bile raziskave aktivnosti?
S testiranjem smo ugotovili, da na podlagi našega vzorca, otroci, ki trenirajo atletiko dosegajo boljše rezultate pri izvedbi T-testa agilnosti. Pri BESS testu športno aktivni otroci pri večini položajev dosegajo boljše rezultate kot športno neaktivni otroci, vendar ne pri vseh položajih. V našem vzorcu je bil pojav ploskega stopala prisoten pri 28,6 % otrocih, od tega 9,5 % v skupini otrok, ki trenirajo atletiko in 19,1 % v športno neaktivni skupini. Ugotovili smo tudi, da je prisotnost ploskih stopal nevpliven dejavnik pri rezultatih T-testa agilnosti in BESS testa za oceno ravnotežja in kontrole telesa.
Kako je vse skupaj potekalo v Covid omejitvah?
Ne smemo zanemariti dejstva, da so testiranja potekala v času epidemije virusa SARS-CoV-2. Zaradi zajezitve epidemije je bila v tem času oziroma v zadnjem letu močno okrnjena gibalna aktivnost otrok tako v šoli kot tudi v športnih društvih, kar ima posledice pri rezultatih naših meritev. Kljub ugotovitvam iz naše raziskave menimo, da atletska vadba in tudi druga športna aktivnost pozitivno vpliva na razvoj in izboljšanje gibalnih sposobnosti otrok.
Kako pomembno je biti aktiven v zgodnjem otroštvu?
Zdi se nam pomembno, da se otroci v zgodnjih letih, ko se prvič začnejo ukvarjati s športom, seznanijo s čim večjim številom osnovnih različnih gibalnih aktivnosti, ki jim bodo prišle prav v vsakdanjem življenju ali pa kasnejši aktivnejši vadbi v posameznih športnih panogah. Zavedati se moramo tudi, da se nekatere nepravilnosti (ploska stopala pri otrocih) najlažje odpravljajo v zgodnjem otroškem obdobju z ustrezno fizioterapevtsko oceno in terapijo, ki je prilagojena posamezniku. Na takšen način se lahko potem v kasnejši dobi velikokrat preprečijo nepravilni vzorci hoje kot tudi same drže telesa.