Lahko bi rekli, da očesne bolezni slabo poznamo in smo na področju zdravja oči kar malce slabovidni. Marsikdo se niti ne zaveda, kateri so dejavniki tveganja za določene očesne težave in kakšen življenjski slog pripomore k preventivi. Dejstvo pa je, da se večina ljudi bolj boji, da bi v življenju oslepela, kot pa da bi izgubila spomin ali sposobnost gibanja.
Potek veliko bolezni oči je mogoče z zgodnjim odkrivanjem olajšati, zato ne odlašajte z obiskom zdravnika, ko začutite nevšečnosti. V nadaljevanju opisujemo, katere so najpogostejše očesne bolezni in kako jih zdravnik odkrije. Opisujemo blage očesne težave, kot je konjunktivitis, pa tudi resnejša stanja, ki lahko povzročijo izgubo vida, kot sta degeneracija makule in glavkom.
Glavkom: tihi uničevalec vida
Glavkom so očesne bolezni, ki povzročajo povečanje tlaka v očesu. Povišan pritisk vpliva na optični živec in lahko povzroči izgubo vida. Glavkom lahko razvrstimo v dve glavni skupini. Prvi je glavkom z odprtim zakotjem, ki je pogostejši in se razvija počasneje. Drugi je glavkom z zaprtim zakotjem, ki se pojavi nenadoma in je lahko boleč. Če glavkoma ne zdravimo, lahko obe očesne bolezni povzročita težave z vidom in slepoto.
V zgodnjih fazah glavkoma se pogosto ne pojavijo nobeni simptomi. Potem počasi pride do izgubljanja stranskega vida in splošnega slabšanja vida. Ko je prizadet vid, je škoda trajna. Napredovanje glavkoma lahko upočasnimo ali zaustavimo z namenskimi kapljicami za oko, laserskim zdravljenjem ali operacijo. Zgodnja diagnoza je tako ključnega pomena.
Kateri so dejavniki tveganja?
- starost več kot 40 let
- pojav glavkoma v družini
- kratkovidnost ali daljnovidnost
- sladkorna bolezen
- jemanje določenih steroidnih zdravil
- poškodba očesa
Siva mrena ali katarakta spada med pogoste očesne bolezni
Pojav sive mrene je ena najpogostejših težav z očmi v zrelih letih, ki lahko povzroči celo izgubo vida. Pri sivi mreni leča v očesu postane motna, kar povzroča zamegljen vid.
Siva mrena z leti počasi napreduje. Večina ljudi v starosti 75 let ima na roženici nekaj sprememb, ki bi jih lahko opisali kot sivo mreno. Poleg starosti so dejavniki tveganja še prisotnost sladkorne bolezni, poškodbe očesa, določena zdravila in pretirano izpostavljanje UV-žarkom.
Kakšni so simptomi sive mrene ali katarakte?
- slab vid ponoči
- občutljivost na svetlobo
- dvojni vid, sliki se lahko tudi prekrivata
- ubite barve
Sivo mreno lahko zdravnik v vašem očesu opazi med rutinskim pregledom. Pri spoprijemanju s sivo mreno lahko do določene mere pomagajo očala ali uporaba povečevalnega stekla. Odlične rezultate zagotavlja operacija sive mrene, pri kateri se motna leča odstrani in nadomesti z umetno. O potrebi po operaciji in tveganjih se pogovorite z očesnim zdravnikom. Izrednega pomena je, da natančno upoštevate zdravnikova navodila za okrevanje po operaciji sive mrene, da bodo vaše oči čim prej v stari formi. Več informacij najdete na povezavi.
Degeneracija rumene pege oz. makule spada med manj znane očesne bolezni
Degeneracija rumene pege oz. makule spada med očesne bolezni, ki lahko povzročijo izgubo vida. Do tega pride, ker vidni receptorji in pigmenti notranje plasti mrežnice izginejo, nadomestijo pa jih atrofični predeli brez vidnih receptorjev
Ker se makularna degeneracija večinoma pojavi pri ljudeh, starih 50 let ali več, je znana tudi kot starostna degeneracija makule. Prej ko makularno degeneracijo diagnosticiramo, bolje je. Nikar ne mislite, da so spremembe vida le del staranja. Če opazite karkoli sumljivega, čim prej obiščite oftalmologa.
Bodite pozorni na naslednje simptome:
- zamegljen vid
- slabši centralni vid
- težave z branjem drobnega tiska
- težave s fokusiranjem na bližnje predmete
- za bližje delo ali branje potrebujete svetlejšo svetlobo
- težave z ocenjevanjem razdalj
- težave s prepoznavanjem obrazov
- občutek, da so barve ubite
- občutek, da so ravne črte valovite
Zdravila za makularno degeneracijo ni, zato je zdravljenje namenjeno preprečevanju nadaljnje izgube vida. Pomagajo lahko tudi zdravila, operacija in laserska terapija.
Za degeneracijo makule se priporočajo posebni vitaminski dodatki za oči, npr. Nutrof Total. Degeneracijo rumene pege pa je mogoče tudi preprečiti ali zaustaviti njen nadaljnji razvoj, zlasti z zdravim življenjskim slogom. Posebej pomembna je zdrava prehrana, bogata z vitamini A, D in E ter cinkom, bakrom in selenom. Več o tem, kateri vitamini za oči so najbolj koristni, lahko preberete na povezavi.
Blefaritis prizadene veke
Blefaritis ali vnetje vek se kaže kot rdečina in oteklina na robu vek. Ponavadi prizadene obe očesi. Pojavi se, ko se drobne žleze lojnice pri korenu trepalnic zamašijo, kar povzroči draženje in pordelost.
Blefaritis je pogosto kronično stanje, ki ga je težko zdraviti, vendar ga je mogoče imeti dobro pod nadzorom. Običajno ne povzroči trajne poškodbe vida in ni nalezljiv.
Kateri so simptomi blefaritisa?
solzenje- rdeče oči
- pekoč občutek v očeh
- veke, ki se zdijo mastne
- srbeče veke
- otečene veke
- luske okoli korenov trepalnic
- pogostejše utripanje
- občutljivost na svetlobo
- zamegljen vid
Natančen vzrok, zakaj blefaritis nastane, ni jasen. Vzroki za nastanek blefaritisa so lahko:
- seboroični dermatitis (prhljaj lasišča in obrvi)
- okužba
- zamašene žleze lojnice
- rozacea (stanje kože, za katero je značilna pordelost obraza)
- alergije (npr. alergijske reakcije na zdravila za oči, raztopine kontaktnih leč ali ličila za oči)
- pršica demodeks
- sindrom suhega očesa
Pri blefaritisu lahko za izboljšanje stranja veliko naredite sami z redno in temeljito higieno vek ter umivanjem obraza in lasišča. Svetujemo, da se naučite pravilnega postopka nege vek in jih čistite s posebnimi sterilnimi krpicami Blephaclean, posebej namenjenimi tej nevšečnosti. V obdobju težav se ne ličite in se izogibajte uporabi kontaktnih leč.
Takoj ko začutite rahlo oteklino, pordelost ali kraste na robovih vek, začnite z vsakodnevnim čiščenje in rednim odstranjevanjem izločkov in sebuma.
Konjunktivitis je pogost pri otrocih
Konjunktivitis je pravzaprav vnetje očesne veznice, sluznice na notranji strani veke, ki preko forniksa prehaja na sprednjo stran zrkla do roženice.
Pogost je pri otrocih in je zelo nalezljiv, saj se hitro širi v šolah in vrtcih. V res redkih primerih lahko škoduje vidu, sploh če ga hitro začnemo zdraviti.
Kakšni so simptomi konjunktivitisa?
- rdečina beločnice ali notranjega dela veke
- otečena veznica
- pogosto solzenje
- gost rumen izcedek, zaradi katerega se vam veke zlepijo
- pekoče oči
- srbeče oči
- občutljivost na svetlobo
Kaj lahko povzroči konjunktivitis?
- virusi, tudi takšni, ki povzročajo prehlad
- bakterije
- dražilci, kot so šampon, umazanija, dim, klor v bazenih
- reakcija na kapljice za oči
- alergije na prah, cvetni prah in dim
- alergija v povezavi s kontaktnimi lečami
- glive in paraziti
Zdravljenje konjunktivitisa je odvisno od vzroka za pojav bolezni. Pri virusnem konjunktivitisu posebno zdravljenje ni potrebno, saj bo minil podobno kot prehladi po 4 do 7 dneh. Ne pozabite pa, da je zelo nalezljiv, zato poskrbite, da ne okužite še drugih.
Bakterijski konjunktivitis se zdravi z antibiotiki v obliki kapljic ali mazil, ki jih apliciramo do 4-krat na dan in uporabljamo do 7 dni.
Če vas konjuntivitis doleti zaradi dražilca, z vodo intenzivno izpirajte oko vsaj pet minut. Stanje se bo izboljšalo po nekaj urah. Če pa vam je v oko zašla kislina ali druga nevarna snov, nemudoma izpirajte oko z veliko vode in takoj pokličite zdravnika.
Kadar se konjunktivitis pojavi zaradi alergije, se bo stanje izboljšalo, ko boste začeli zdraviti alergijo ali se izogibali alergenom, ki vam povzročajo težave. Pomagajo vam lahko antihistaminiki, ki jih vkapavate v oko ali jemljete v obliki tabletk.